ODJAVA PREHRANE:   03 / 757 36 31 _____________________________________________________________________________________________________________________
 

Cofijev »tednik«

Že dolgo se nismo videli, slišali in pisali. Čas zelo hitro beži. Kako ste preživeli počitnice? Z Matejo sva počela različne stvari, najboljše pa je bilo, ko so nam dovolili prehod v drugo občino. To je bila prava akcija! Že v dopoldanskem času, po prekinitvi omenjenega ukrepa sva z Matejo odpotovala z avtom. Pojma nimam, kje sva bila, vesel sem bil, ker sem se sprehajal v naravi, kjer se mi je zdelo, da že dolgo časa nisem bil.

Danes vam bom pisal o miritvenih signalih pri nas – psih. Kaj pravzaprav so miritveni signali? To so telesni znaki (zehanje, oblizovanje, obračanje glave na stran, dvig ene tace, ovohavanje tal, zamrznitev, mežikanje, cmokanje …), s katerimi komuniciramo in s tem nakažemo določena nelagodja, strah, tesnobo, pomiritev ipd. Našteti miritveni signali so prvi znaki, ki pa lahko preidejo v drugo fazo, če jih ljudje spregledate. V tem primeru dvignemo ustnico in kažemo zobe, temu sledi renčanje. Kadar ljudje niti tega ne opazite ali nas celo kaznujete, nastopi končna reakcija, ki pa vodi v ugriz ali napad ter v beg.

Kot veste, imam dolg rep, ki je zaradi tega dejstva zelo opazen, predvsem pa ga opazite zato, ker z njim veliko maham. Z mahanjem repa izražam veselje ali pozitivno ugodje pri pitju, hranjenju, božanju ipd. Kadar novih ljudi ne poznam, obstanem in dvignem taco – njim se to zdi simpatično – ali glasno lajam. Šele ko spoznam, da mi ljudje nič nočejo, se umirim in »prosim za odpuščanje«, torej sledi božanje. Kadar ljudje vztrajajo, da bi se me dotikali in tega ne želim, grem k Matejini nogi ter se s trupom pretegnem in s tem ji jasno pokažem, da jo prosim za zaščito. Kadar pa je ni v bližini in mi ljudje ne dajo miru, pa začnem opozarjati z renčanjem, ki se glasovno stopnjuje. Največkrat se tega ljudje ustrašijo in mi dajo mir. Večkrat sem vam povedal, da imam močan lovski nagon in kadar pridem v bližino mačk, ptičev ali drugih divjih živali, z nosom vidno ovohavam v zrak in hitro stečem za njimi. V meni se pojavi tudi strah, če so ljudje zelo glasni ali kričijo. Takrat stresam z glavo ali s celim telesom, kot da bi bil moj kožuh moker. Pogosto pa se v takšnih situacijah skrijem v kotičke, ki so za ljudi težje dostopni (pod mizo ali posteljo …).

Najbolj sem srečen, če ljudje upoštevate moje želje in takrat se počutim kot kralj. Pazite nase in na svoje živali! Želim vam lep sončen vikend.