ODJAVA PREHRANE:   03 / 757 36 31 _____________________________________________________________________________________________________________________
 

Cofijev »tednik«

Prejšnji teden sem vam obljubil, da vam bom napisal o šolanju »delo z nosom«. Že kot mladiček sem z vonjem rad iskal igrače, hrano in podobne reči. Na sprehodu sem neprestano vohal pot, po kateri sem hodil, prevohal vsak grmiček, travo … in to počnem še danes. Saj veste, psi svet okoli sebe dojemamo predvsem s pomočjo vonja. Mladičkom se vonj razvije najprej, v možganih imamo za 40 % večji center za identifikacijo vonjev, kot ga imate ljudje. Šele kasneje se nam razvijeta  čutilo za sluh in vid, skotimo se gluhi in slepi.

V slovenskih kinoloških društvih poleg ostalih športnih aktivnosti v zadnjih nekaj letih poteka tudi »delo z nosom«. Večina ljudi meni, da so na področju vonja odlični le posebej šolani psi – kot so policijski in reševalni psi ter tisti, ki odkrivajo nedovoljene substance (mamila), pa tudi psi vodiči. Prav tako pse uporabljajo v medicini za odkrivanje različnih bolezni.

V bistvu pa je vonj naš naravni talent in tudi najbolj razvito čutilo. Torej, vsi psi, ne glede na pasmo, starost ali velikost, se lahko udeležimo aktivnosti »delo z nosom«, ker tukaj ni prisoten fizični napor za psa ali lastnika.

Mateja svojim prijateljem razlaga, odkar sva trenirala to aktivnost, da se mi je izboljšala koncentracija in sem se precej umiril. Upam, da sedaj že ve zakaj, ker mi je dala možnost, da delam ravno tisto, kar mi je všeč.

Toliko, da boste vedeli. »Delo z nosom« poteka po treh stopnjah. Prva stopnja je zame najboljša. Tukaj se trenira iskanje vonja nageljnovih žbic. Vprašajte svoje mame, kaj dajo v kompot, da tako diši. Rečejo jim klinčki, no to so nageljnove žbice. Morate priznati, da to res diši. Po določenih urah tečaja oz. treninga se opravi še izpit iz prve stopnje. Tega že imam, oprostite imava z Matejo. Druga stopnja pa je vonj janeža. Razen janeževih upognjencev mi vonj janeža na treningu ni dišal. Tukaj sem obstal. Na tretji stopnji pa se trenira vonj neke trave, to bom pa morda vonjal kdaj kasneje.

Verjetno se boste vprašali, kako se psi naučimo, da najdemo vonj neke substance, ki jo zahteva lastnik. Čisto preprosto. Sam imam kar precej lovskega nagona in zame je hrana, predvsem priboljški, nagrada. Kadar sem našel ustrezen vonj, sem bil nagrajen in tako sem povezal vonj z nagrado. To še ni bilo konec, naučiti sem se moral nakazovanja. To pomeni, kadar reševalni pes najde poškodovanca, to nakaže z lajanjem ali pa preprosto obmiruje. Psi, ki iščejo mamila, pa najdbo nakažejo z mirovanjem in s smrčkom usmerijo pozornost na mamila. Ni pomembno, kje so shranjena. Na podoben način tudi mi, ki treniramo to aktivnost, v večini nakažemo najdbo s smrčkom. Na treningu sem videl, da so se nekateri psi ulegli zraven ali pa so s taco kopali na izvor vonja.

Zopet ena anekdota z izpita. Izpit smo opravljali v eni veliki hali, z velikimi škatlami nekega materiala iz železa. Pri tem moram povedati pravilo vodnika/lastnika, kako nakaže sodniku, da je njegov pes našel vonj. Čisto preprosto; brez besed, ko meni, da je njegov pes našel vonj, vodnik dvigne roko in nato mu sodnik pove, da je tam res vonj ali pa tudi ne. Vonj skrijejo tako, da ga s prostim očesom ne vidiš. Škatle so bile precej večje kot sem jaz. Zelo hitro mi je uspelo najti vonj, vendar Mateja najprej ni bila pozorna, ker sem prvič nakazal vonj z iztegnjenim trupom. Drugače ni šlo, ker je bila škatla precej visoka, vonj je bil pa zelo močan, pa še všeč mi je bil. Nisem vedel, kako ji naj dopovem, da sem vonj našel. Hotela me je usmeriti dalje, nakar sem se obrnil nazaj in s trupom ter smrčkom končno dopovedal, da je tam vonj. Nisem mogel verjeti, da je dvignila roko in takrat je sodnik tudi potrdil, da sva opravila izpit. Kasneje je tudi Mateji pokazal, kje je bil vonj skrit, ker ga ni videla.

Kljub temu, da sedaj ne trenirava te aktivnosti, mi pa Mateja doma večkrat skrije različne predmete, hrano … kar z velikim užitkom iščem s smrčkom.

Slišal sem, da imate danes športni dan. Izmerili si boste srčni utrip za različne dejavnosti, kajne? Z Matejo greva na sprehod, ki bo zelo dolg in hodila bova po zahtevnem terenu. Na različnih delih terena bom obema izmeril srčni utrip.

Uživajte v športnem dnevu, vreme je krasno. V ponedeljek sporočim najin srčni utrip v e-učilnici, pod zavihkom DSP.

Lep vikend, naslednjič vam bom napisal, kako sem postal pes terapevt. Spodaj pa je nekaj fotografij s treninga »delo z nosom«.

 
 
 
 
 
 
 
Dostopnost